Spomenik Prešernu v Podgorici Podgorica, ČG 2016 končano
Spomenik Prešernu v Podgorici je zasnovan kot del ureditve novega parka in je njegova nedeljiva celota. V materialnosti in merilu izraža kontekst Podgorice, modernističnega mesta v mediteranskem zelenju. Park je bil urejen posebej za ta namen, saj zasnova sledi načelu, da naj bo postavitev spomenikov in obeležij vedno tudi priložnost za ureditev novih javnih površin v mestih.
Osnovni motiv ureditve predstavlja tlakovanje, ki je v tlorisu koncentrični elipsoidni kolobar. V obstoječ prostor je položen tako, da zajema konturo nekdanje diagonalno uhojene poti v travi. Izveden je v pasovih belega štokanega betona iz katerih rastejo volumni klopi in spomenika, ki se na robovih umikajo obstoječim drevesom. Krožna zasnova omogoča dinamično doživljanje celotne ureditve in opazovanje spomenika z vseh strani ter nagovarja uporabnike različnih starosti. Omogoča tekanje otrok v igri kot tudi mirne sprehode starejšim. Na simbolnem nivoju lahko predstavlja prstan, simbol povezanosti in stalnega kroženja, življenjskega cikla, večnosti, kar je lahko tudi prispodoba za vedno znova aktualno Prešernovo poezijo.

Zasnova skulpture izhaja iz najpomembnejšega spomenika Prešernu, ki sta ga zasnovala kipar Ivan Zajec in arhitekt Maks Fabiani. Postavljen je bil leta 1904 na današnjem Prešernovem trgu v srcu Ljubljane in predstavlja nekakšno spiritualno središče slovenskega naroda. Močno povečan originalni portret je preoblikovan v abstrahirano kompozicijo šesterokotnih prizem, ki simbolizirajo čebelje satje. Tako izražena struktura spomenika metaforično izraža Prešernovo osrednjo vlogo v pesniškemu almanahu Krajnska čbelica, ki je s kulturnim programom in utemeljitvijo slovenskega besedilnega korpusa, bistveno pripomogel k utemeljitvi slovenskega nacionalnega gibanja v Avstrijskem cesarstvu v času pomladi narodov.

Sedma kitica Prešernove pesmi Zdravljica, ki je postala simbol slovenskega naroda in je od leta 1991 tudi z ustavo določena kot slovenska državna himna, je bila prevedena v črnogorski jezik in izpisana na spomenik v bronastih črkah. S tem dejanjem sledimo osnovnemu pesnikovem sporočilu, ki je verjel v svetovno ureditev trajnega miru in ustvarjalne povezanosti med narodi.

Avtorji: Rok Žnidaršič, u.d.i.a., Dejan Fortuna, u.d.i.a.

Sodelavci: Mojca Gabrič u.d.i.a.

Naročnik: zasebni

Leto projekta: 2016

Površina: 2000 m2

Foto: Rok Žnidaršič, Dejan Kalezić