Prenova domačije Vrlovčnik Matkov kot 2011 končano
Nad odmaknjeno dolino Matkovega kota na pobočjih čepijo stare domačije. Bogastvo naravne in kulturne dediščine narekujeta premišljen poseg v obstoječi prostor; prenova naj poleg lastnega programa prispeva tudi k ohrananju kulturne krajine in identitete prostora. Vključevanje lokalnih izvajalcev, oživljanje obrtniških znanj in uporaba tradicionalno prisotnih materialov iz bližnje okolice pa pri prenovi obstoječe dediščine pomenijo socialno vzporednico in dodano vrednost.
Gručasta domačija sestoji iz hiše, kašče, marofa in kovačije. Nova, naravno utrjena dostopna pot se strmo vije iz doline, medtem ko je nekdanja pot vodila globje iz Matkovega kota. Življenje v prenovljenem kompleksu ohranja ritem nekdanje rabe različnih stavb kot prostorov, ki tvorijo bivanjsko celoto. Tako nekdaj gospodarski objekti zdaj služijo kot različni, med seboj ločeni sklopi bivalnih programov. Med njimi se vije pot, ki pelje od hiše mimo kašče do gospodarskega poslopja - marofa. Vse obstoječe ohranjene in sanirane strukture postanejo lupine novih programov; vsaka od stavb z novim servisnim objektom, ki vedno tvori ločnico med obstoječimi zidovi in terenom, tvori zaključen bivalni sklop. Vsi skriti podzemni dodani volumi so izvedeni v vidnem betonu z agregatom solčavskega apnenca, stropovi in stene so peskani, tla krtačena. Vse ohranjeno stavbno pohištvo je restavrirano, prav tako so rekonstruirani notranji apneni ometi. Vsa ostrešja so zasnovana kot nove plasti, ki se nalagajo na prvotno leseno konstrukcijo, ki je vidna; kritina je iz smrekovih skodel.

V hiši se dnevno bivanje odvija med ohranjeno črno kuhinjo z delno rekonstruiranim obokom in krušno pečjo, ohranjenim kamnitim podestom in mlinskim kamnom ter prostori za počitek v odprtem podstrešju. Obnovljena ohranjena vrhkletna kašča, ki stoji na betonskem podstavku v gabaritih nekdaj kamnitega zdaj vsebuje savno in prostor z ležiščem; pod kaščo je zajetje izvirske vode, ki služi kot notranje-zunanji bazen savne. Marof v zgornjem, lesenem delu, ki je bil nekdaj senik, postane medprostor znotraj_zunaj in je toplotno tesen le tam, kjer je spalnica. V pritličju, nekdanjem hlevu je delovni prostor, kjer si sedeči za mizo oko odpočije na Mrzli gori. Kovačija v dolini je nastanitveni objekt za druženje, kjer se pritličje odpira proti potoku Jezero, v kleti pa se stara jabolčno žganje.

Avtorji: Rok Žnidaršič u.d.i.a., Jerneja Fischer Knap u.d.i.a., Žiga Ravnikar, u.d.i.a.

Sodelavci: Mojca Gabrič u.d.i.a., Samo Mlakar, u.d.i.a., Martin Kruh, abs.arh, Gregor Bucik štud.arh., Mohor Kordež štud. arh, Jerica Polončič štud.arh

Naročnik: zasebni

Leto projekta: 2011; Leto izvedbe: 2017

Nagrade: Nominacija Constructive Alps Architecture 2017, German Design Award Winner 2018

Foto: Medprostor, Miran Kambič