Čopova ulica Ljubljana 2012 končano
Čopova ulica predstavlja eno ključnih mestnih osi že od prvih zametkov srednjeveškega mesta in prvo območje za pešce v Ljubljani. S preoblikovanjem tlakovanja Čopove ulice se posega v že izoblikovan urbani prostor, ki marsikateremu meščanu, pa tudi obiskovalcu, predstavlja enega najznačilnejših Ljubljanskih ambientov. Zadnja celovita prenova, s katero je ulica dobila današnjo podobo, je nastala v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila ulica tudi preoblikovana v peš cono. Nova ureditev posega v izoblikovano podobo predvsem v smislu trajnosti izbranih materialov in tehničnih rešitev, bolj urbani podobi in uporabniku ter okolju prijaznejši urbani opremi.
Osnovni vzorec tlakovanja v 'ribjo kost' obstoječe ureditve je ohranjen, vendar nekoliko modificiran. Plošče pohorskega tonalita, brez klinkerja, so večje in debelejše, z razširjenim kotom polaganja. Osrednji motiv novega tlakovanja predstavlja šiv - hrbtenica - ki je naravnana v os Prešernovega spomenika. V tlaku so nameščene ustrezne taktilne oznake. V osrednjem delu ulice, ob stopnišču gledališke stavbe, je urejen prostor s klopmi, drevesom in pitnikom. Prav tako so klopi umeščene na začetku ulice pri pošti kot tudi v njenem izteku na trgu, kjer so postavljene v kombinaciji s stojali za kolesa in podzemnimi zbiralniki komunalnih odpadkov. Luči so v osnovi ohranjene, kandelabri so obnovljeni, na njih pa so nameščena modificirana svetilna telesa, skladna z uredbo o svetlobnem onesnaževanju. Izbor urbane opreme se navezuje na katalog urbane opreme MOL, deloma pa je avtorska. Pred vhodom v glavno pošto je v tlak zapisana kitica Prešernove Zdravljice, slovenske himne, ki je zalita z bronom.

Avtorji: Rok Žnidaršič u.d.i.a.

Sodelavci: Žiga Ravnikar u.d.i.a.

Naročnik: javno partnerstvo

Leto projekta: 2012; Leto izvedbe: 2013

Površina: 2.300 m2

Foto: Martin Kruh